Razredni sovražnik (2013)

 

Režija: Rok Biček
Žanr: Drama
Scenarij: Nejc Gazvoda, Rok Biček, Janez Lapajne
Igrajo: Igor Samobor, Nataša Barbara Gračner, Tjaša Železnik…

Zgodba, ki se dogaja na srednji šoli, se vrti okoli samomora neke srednješolke. Za to dejanje naj bi bil kriv profesor nemščine, ali pa vsaj tako trdijo dijaki oz. njeni sošolci. Ta ”prfoks dojče,” igra ga Igor Samobor, je z svojim načinom poučevanja in spraševanja res malce preveč predrzen. Če bi si vzeli čas in poiskali primernejše besede, bi bila sadističen na samem vrhu. Kajti lušno, krhko in milo pokojno dijakinjo med ustnim testiranjem znanja znova in znova ozmerja z zgubo. In ravno to naj bi bil za učenko zadnji udarec za samoiniciativni skok v onstranstvo. Ta dogodek v sekundi postane grešni kozel za srednješolce, saj se skupaj s svojimi frustracijami in najstniškimi problemi spravijo na profesorja. Npr. dijaku, ki mu je umrla mama, svoja negativna čustva obrača in obeša na profesorja. Potem je tu mamicin sinček, kateremu najbrž nič ne manjka, svojo jezo projecira na sošolce in profesorja in tako naprej.

Skratka. Torej skozi dobro napisan scenarij in odlično igro spremljamo najstniške upornike brez razloga oz. upornike brez razloga z razlogom oz. karkoli hočemo. Omembe vreden je kakopak Igor Samobor in njegovo portretiranje napetega, zavrtega in zategnjenega profesorja nemškega jezika, pa četudi skozi celoten film deluje, kot bi v sebi zadrževal težko drisko.

Ocena: 4/5

Jure Bortek

Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil (2013)

 

Izvirni naslov: Hundraåringen som klev ut genom fönstret och försvann
Žanr: Akcija, avantura, komedija, drama
Po romanu: Jonas Jonasson
Država: Švedska
Čas trajanja: 114 min
Režija: Felix Herngren
Scenarij: Felix Herngren, Hans Ingemansson
Igrajo: Robert Gustafsson, Iwar Wiklander, David Wiberg…

Film temelji na istoimenskem romanu – Stoletnik, ki je splezal skozi okno in izginil – švedskega avtorja Jonasa Jonassona. Knjiga ni bila finančno in kritiško uspešna le na švedskem, temveč je slavospeve poslušala tudi v mednarodnih vodah. Enako pa velja tudi za njen celuloidni umotvor.

Allan Karlsson, igra ga Robert Gustafsson, je stanovalec v domu starejših in je pravkar upihnil stoto svečko. Malce nejevoljen in kajpak željan novih dolgodivščin, spleza skozi okno in urno zapusti svoj poslednji habitat. Dogodivščine se začnejo hitro vrstiti in na tej svoji brezciljni ekskurziji si naš sivolasi Allanček najprej po nesreči od živčnega zlikovca prisvoji poln kufer keša. Le-ta pripada zlobnim gangsterjem, katere si dolgoročno nakoplje na svoj rep. Film nam s svojim farsičnim stilom nadrealizma in absurdizma oz. forestgumpovskim pristopom postreže z obilico črnega humorja in bizarnimi dogodki, kajti skozi Allanovo naracijo uvidimo v njegovo zlato življensko dobo stotih let. Kot prijetno navit avtomat nam razpreda z mnogimi štorijami. Pohvali se, da je bil že od malih copat piroman. Izvemo, da je v obdobju druge svetovne vojne v Ameriki sodeloval pri The Manhattan Projectu – izumljanju atomske bombe. Razpreda nam, kako je pil vodko z Stalinom in zakaj so ga po tem poslali na prisilne počitnice v sovietski gulag. Razloži nam, kako je tam spoznal zabitega brata dvojčka Alberta Einsteina, Herberta. In tako naprej.

Ko pomislimo na švedsko filmografijo, najprej verjetno pomislimo na resne filme Ingmarja Bergmana (npr. Sedmi pečat, Persona…) ali pa celo na temačno trilogijo The Girl With the Dragon Tattoo. A ta poskočna in barvita šveđanska komedija je popolno nasprotje omenjenih stvaritev, saj vabi tako mlajše in starejše k prijetnem in zabavnem ogledu.

Ocena: 5/5

Jure Bortek

Slither (2006)

 

Žanr: grozljivka, komedija
Država: ZDA
Čas trajanja: 95 min
Scenarij in režija: James Gunn
Igrajo: Nathan Fillion, Elizabeth Banks, Michael Rooker…

Skozi vesolje prišviga majčken meteorit, pade v neko hosto na Zemlji in ven iz njega zleze nekakšen sluzast vesoljski polž, ki iz hrbta strelja majhne parazitske črvičke. No, omenjeni sluzko začne počasi romati po gmajni, čakajoč na poštenega najditelja. Z projektilnim črvičkom se okuži Grant Grant (Michael Rooker), ki pa se posledično začne fizično spreminjati v vesoljsko nakazo. Čez nekaj dni ves pohoten hoče naskočiti svojo ženo Starlo (Elizabeth Banks), a mu ta šokirana urno pobegne, saj ji niso njegovi mutirani udi prav nič pogodu. To aliensko konverzijo v gnusnega lignja zapazijo tudi drugi vaščani, saj naš Grant Grant Grant ponoči ustrahuje okolico in začne celo ugrabljati njihove kučne ljubljenčke. Zategadelj se nekaj folka urno vrže v iztrebljevalno grupo, med njimi je tudi luškan policajček Bill Pardy (Nathan Fillion), ki je zacopan v Starlo, in lov na pošasteka se začne.

Režiral je James Gunn, ki se je poigraval tudi s scenarijem. S pisanjem pa se lakho že pohvali za odlično krvoločen Dawn of the Dead (2004).

Slither je poklon oz. homage horror B-filmov iz 50-ih in 60-ih. Formule in pravila ter stil in slog si izposoja iz klasičnih predstavnikov kot so Invasion of the Body Snatchers (1956), The Blob (1958), Night of the Living Dead (1968) in The Thing (1981) ter mnogih podobnih. Najdejo se mnoge reference na dosti, tudi prej omenjenih, filmov. Recimo scena s plavajočim ogromnim vesoljskim spermijem v banji iz Shivers (1975) ali pa prizori, ko alienski črvi zlezejo notri skozi usta in prevzamejo kontrolo nad človekom iz Night of the Creeps (1986). In še kaj bi se našlo.

Film vsebuje vse, kar bi moral posedovati moderni horror. Je zlata mešanica večih žanrov in podžanrov. Ponuja malo znanstvene-fantastike z invazijo izvenzemeljskih sluzkotov, akcijo z raztreljevanjem lobanj in drugih neuporabnih udov ter komedijo – tako vizualno, kot one-liner šale.

Slither psihično in fizično zadovolji vse fene grozljivk. Presenetljivo pa je všeč tudi večini kritikov. Zatorej je Slither eden izmed redkih svojega kova, ki preživijo.

Ocena: 4,5/5

Jure Bortek

Grumpy Old Men (1993)

 

Žanr: Komedija
Država: ZDA
Čas trajanja: 103 min
Režija: Donald Petrie
Scenarij: Mark Steven Johnson
Igrajo: Jack Lemmon, Walter Matthau, Ann-Margret, Burgess Meredith, Daryl Hannah, Kevin Pollak

Pred davnimi časi, natančneje leta 1993, se je odvijala sedaj že legendarna štorija o dveh čemernih, zgubanih in osivelih starostnikih, ki slišita na ime John in Max. Že kar nekaj časa praktično živita na izposojen čas, saj se prebijata skozi zaključek zadnje faze življenja. A to še ne pomeni, da sta za odpad, oba sta navidez vitalnega zdravja in ni jima treba še v domu živih mrličev praskati črtice v zid. Modela sta malce vdovela, zdolgočasena in zagrenjena, kajti neprestano se zmerjata in medsebojno tekmujeta v praktičnih šalah. Se pravi; že od nekdaj sta si prava, ljubeča soseda. Življenje se jima še dodatno zasuče na glavo, ko se v njun okoliš preseli solidno ohranjena starejša gospa, eksotično poimenovana Ariel Truax (Ann-Margret). Oba, tako Janezek kot Maksek, se instantno zagledata v to novoprišlo brhko starinko, ki je bila v svojih zlatih časih nedvomno manekenka, pa četudi v 19. stoletju. Živahnost in karizma, ki jo izžareva simpatična Ariel, v naših junakih ponovno prebudi željo po opičjih norčijah. Zatorej Đoni in Maksi urno dvigneta noge iz groba, preverita pulz, zmerita pritisk, zamenjata kolke, razkužita proteze, pobrišeta prah iz srčnih spodbujevalnikov in hrabro vržeta rivalstvo pod noge. S tem pa posledično postaneta še večja konkurenta, zakaj začneta ji neumorno dvoriti in se boriti za naklonjenost njene vag… ups, njenega srca. Šale in zagonetke se začnejo kar vrstiti, saj se začneta grebsti, kateri od njiju ga bo prvi namočil, pa čeprav je to lahko celo zadnjič. Smrtonosna tekma se prične.

Sidekicki so walkenovski Kevin Pollak in morska deklica Daryl Hanna. Slišita na ime Jacob in Melanie. Prvi igra sina Maxa. Ja, uganili ste – Walterja Matthaua. Druga je hči Johnnyja oz. ta drugega starčka. Oba omenjena potomca veteranov sta že zrelih let in samska in zatorej se morata v svojem subplotu preko flirtanja in reševanja očetov iz zagonetk, zbližati in en na drugega atečati. Namakalništvo bi prejkone najbolje sedlo Jakcu, zakaj zašel je v politiko in celo kandidira za župana. Za zaključek pa ne smemo pozabiti še na starega mačka Burgessa Mereditha, ki je kakopak najbolj znan kot Rockyjev trener. V filmu bo pradedek Malanijinim otrokom in kljub že skoraj stoti upihnjeni svečki, je živahen in poln energije in poka šale ter vedno spodbuja svojega sina in ga podi v skušnjave.

Ocena: 4/5

Jure Bortek