Monthly Archives: January 2018

The Terminator (1984)

Režija: James Cameron
Scenarij: James Cameron, Gale Anne Hurd
Igrajo: Arnold Schwarzenegger, Linda Hamilton, Michael Biehn, Lance Henriksen…
Žanr: akcija, ZF
Dolžina: 107 min
Leto: 1984
Država: ZDA

Iskanje podzvrsti

V bližnji prihodnosti svetu vlada SkyNet, zlovešča umetna inteligenca, ki neumorno manufakturira raznorazne robote, ki veselo pokončujejo ljudi iz tal in zraka. Svet je sesut, sestradan in v ruševinah in folk se skriva v nekakšnih podzemnih, skritih getotih. Naši uporniki, četudi za zajtrk glodajo peške, za malico srkajo luže in za večerjo grickajo vezalke, se ne dajo kar tako. So pravcati borci. Med njimi je neustrašni John Connor, ki hitro pogrunta SkyNetove šibke točke, katere bodo stroje hitro pometle pod rušo. Preostanek zgodbe se nadaljuje kasneje…

Podžanr, kot neka podporna kategorizacija, natančneje definira določen film, ga preciznejše opiše. Kajti tako kot drugi žanri, se tudi ZF povezuje z ostalimi. Sicer je kakopak vsak film samosvoj hibrid žanrov, a vedno je en v ospredju, neka zvrst prevladuje.

Preglejmo film Jamesa Camerona Terminator iz leta 1984. Primer je splošno znan kot akcija, kajti streljanja in tekanja in eksplozij in preganjanja z avtomobili ne primanjkuje. Natančneje pa je znanstveno-fantastična akcija, saj je glavni negativec kiborg iz prihodnosti, ki mora eliminirati določeno osebo. A ako pogledamo malce bližje, opazimo zlivanje večih podzvrsti. Če primerjamo film z grozljivkami tistega cajtgajsta zgodnjih 80-ih, opazimo podobnosti slešerjem, saj Terminator, dobesedno, kot brezsrčni robot, hladnokrvno pobija ljudi. Ako pogledamo glavna junaka, moški in ženska, ki se tekom zapletov borbe za življenje zaljubita in na koncu tudi izljubita, uvidimo romantično dramo. To pa je tudi osrčje oz. gonilo zgodbe – njuno preživetje, njuna združitev. Zatorej je na nek čuden način center fabule oz. glavni junak še nerojeni John Connor – zaradi njega se vse začne, zaradi njega se vse dogaja, zaradi njega smo v preteklosti oz. sedanjosti… On je hičkokovski McMuffin… Hmmm… Pa vzemimo lupo… Štorija, kot že vsi vemo, je taka, da izvedoč za svoj eventualen konec, SkyNet, za preprečitev le-tega, izumi časovni stroj, s katerim v preteklost pošlje sofisticiranega kiborga inflirtacijske sorte T-800 za odstranitev Sare Connor in s tem posledično tudi rojstvo svojega morilca, še nerojenega bodočega odrešenika človeštva Johna Connorja. A glej ga zlomka. Ta mala informacija ne uide mimo J.C.-ja, ki hitro stopi v akcijo in si tako ali drugače prilasti časovno mašino zase. Le-to uporabi in pošlje v preteklost svojega izbranca Kyla Reesa na misijo zaščititi svojo mamo Saro pred že omenjenim zlobnim kiborgom, ji medtem dvoriti, jo osvojiti in jo na koncu tudi oploditi. Ja, res, Janez si v prihodnosti izbere svojega bodočega fotra, ga pošlje v preteklost, v čas, kjer sam še ne obstaja, naj poišče in napumpa njegovo mamo, ki bo posledično rodila njega in… In ostalo je zgodovina. Oz. prihodnost.

OCENA: 5/5

Jure Bortek

 

Ghostbusters

Ghostbusters (2016)

Režija: Paul Feig
Scenarij: Paul Feig, Katie Dippold (na podlagi scenarija Ghostbusters iz 1984 – Ivan Reitman, Dan Aykroyd, Harold Ramis)
Žanr: komedija, akcija, fantazija
Igrajo: Kristen Wiig, Melissa McCarthy, Kate McKinnon, Leslie Jones, Chris Hemsworth…
Država: ZDA
Čas trajanja: 116 min

Se spomnite uvodne scene iz originalnih Ghostbustersov iz leta 1984? Ko starko prestraši duh v kleti knjižnice? In kasneje, ko naše junake prestraši duh taiste starke? No, prvo omenjena scena je bolj grozljiva, bolj smešna, bolj zanimiva kot tale celoten remake. Občutek imaš, da film nima ne začetka, ne konca, ne sredine, ne vsebine… Film skače od skeča do skeča, za češnjo na torti pa še le-ti delujejo kot odvržene deleted scenes.

Tokrat so ghostbusterji ženske. Nice! Duhce lovijo stare dobre znanke šova Saturday Night Live – Kristen Wiig, Melissa McCarthy, Kate McKinnon in Leslie Jones. In res, kokos ne pade daleč od palme, film res deluje kot slab SNL skeč. Tak, ki je hitro napisan, kajpak, zadnji dan, saj piscem zmanjkuje časa za karkoli dobrega, zatorej potemtakem dobimo šale brez žmohta. Sicer pa zaigrano ni slabo, kajti tu pa tam se jim celo posreči izustiti kako dobro enovrstičnico.

Poleg praznih šal, enako velja za VFX. Dandanes je vse računalniško in takisto velja za tale rimejk. Posebni vizualni učinki duhcev oz. prikazni oz. paranormalnih entitet so daleč, daleč od posebnega, saj delujejo kot ceneni screensaverji, ki brezglavo letajo okoli mimoidočih. V izvirnikih so duhci imeli neko težo, nek karakter, tukaj so le za odstrel.

Omembe vredne so bedne, vsiljene, cenene in nesmešne cameo vloge slavnih akterjev iz prvih dveh filmov. Bill Murray je kot slavni debunker paranormale hitro odstranjen, ali bolje rečeno, vržen skozi okno. Dan Aykroyd se pojavi kot izgubljen voznik taxija. Prikaže se tudi hartbrejkerka Sigourney Weaver, temnopolti izganjalec duhov Ernie Hudson in cvileča tajnica Annie Potts. Rick Moranis, tečen mali sosed oz. Dark Helmet, je na srečo odsoten (beri: zavrnil je vlogo). Harold Ramis (Ghostbuster z očali) pa je na srečo že pokojni (1944–2014), tako da mu ni treba trpeti zaradi te polomije.

Ocena: 1/5

Jure Bortek