Monthly Archives: December 2017

The White Sheik (1952)

Originalni naslov: Lo sceicco bianco
Režija: Federico Fellini
Scenarij: Federico Fellini, Michelangelo Antonioni, Tullio Pinelli…
Žanr: drama, komedija
Igrajo: Leopoldo Trieste, Brunella Bovo, Alberto Sordi, Giulietta Masina…
Država: IT
Čas trajanja: 86 min

Mladoporočenca Ivan Cavalli (Leopoldo Trieste) in Wanda Cavalli (Brunella Bovo) sta na medenih tednih v Rimu. Takoj, ko se nastanita v hotelu, gre on malce zadremuckati, ona pa naj bi si medtem privoščila vročo kopel. Hitro si premisli, saj jo fatra mirbec obiskati pisarno omiljene revije, v kateri je foto strip njenega lepega heroja, ki ga strastno in redno in zvesto bere. Kajpak se film suče okoli časov, ko še ni bilo teveja in neta, zatorej so morali ljudje iskati vire večne romantike (in seveda samozlorabe) v drugih platformah, kot so knjige, časopisi, revije in cajtungi. In res ženički ščegi ne da miru, zatorej se med moževim dremežom izmuzne na plano. Wanda zavandra ven, in glej ga zlomka, sreča se ji resnično nasmehne, kajti res spozna famoznega postavnega junaka omenjenega limonadastega stripa, in sicer Belega Šejka (Alberto Sordi). Poleg tega, da se ji želja izpolne, se ji tisti dan pripeti pravcata mala pustolovščina. Med njeno odsotnostjo pa se njen obubožan mož napsihiran na vse možne pretege trudi z nje iskanjem.

Liki so odlično portretirani; tako vodilni, kot postranski. Ivan je bogataš srednjih let z uglednimi sorodniki in znanci. Wanda pa… je zelo lepa in mlada – mogoče celo premlada za Ivana. Ali pa celo še premlada in nezrela in neizkušena za resne zveze na splošno, kaj šele zakon. Verjetno je še devica, katero bi Ivan zelo rad čimpreje povaljal, poonegavil, razdevičil in potem eventuelno tudi napumpal. Najbrž je že hitro polna obžalovanja in zatorej tudi zdolgočasena in preveč zasanjana z romancami na papirju pobegne, iščoča novih pustolovščin in izivov. Jah, Wanda je ena izmed tistih deklet, ki že zelo življenje zasanjano prebirajo knjige, revije, stripe in imajo sedaj posledično oprane možgane in s tem popačen pogled na moške, ljubezen, seks, romantiko in tako dalje. Sedaj je že poročena in še vedno išče samo sebe, upajoča ugledati nekakšno razsvetljenje. Pot jo celo pripelje do poskusa samomora – le-ta je prikazan komično oz. satirično, verjetno za tisti čas celo z riskantnim humorjem. Če se lahko tako izrazimo. A s tem je Fellini le izražal oz. začel izražati svoj unikatni stil. No, samomorilka, ups, mladoporočenka na koncu vseeno pristane v rokah svojega moža in mu v solzah reče, da je on njen Beli Šejk. Ali je dojela, da je on tisti pravi za njo, ali se je zgolj sprijaznila s tem, pa je odprto vprašanje.

To je Fellinijev prvi samostojni režiserski izdelek. Moramo reči, da mu je uspelo. Dobili smo dramo, komedijo, parodijo in satiro v enem. Ali pa odvisno iz katerega zornega kota hočeš na film gledati. Hitro opazimo unikaten stil, nenavadne zgodbe in like. Vse pa je nekako ovito v surrealistične elemente. In takšne in podobne sestavine so v kasnejših filmih postale Fellinijev zaščitni znak. Felliniesque, imenovan.

Ocena: 4/5

Jure Bortek

 

Fright Night (1985)

Režija: Tom Holland
Scenarij: Tom Holland
Žanr: grozljivka
Igrajo: William Ragsdale, Chris Sarandon, Roddy McDowall, Amanda Bearse…
Država: ZDA
Čas trajanja: 106 minScenarij je napisal Tom Holland, ki je tudi režisiral. V njegovo filmografijo spadajo še tri grozljivke – legendarni Child’s Play (1988) ter povprečna The Langoliers (1995) in Thinner (1996).

Kratka obnova zgodbe je sledeča; Najstnik Charley Brewster (William Ragsdale) špijunira skozi okno in opazi, da se njegov sosed Jerry Dandrige (Chris Sarandon) rad igra ženskarja. A kar mu ne da miru, je to, da se nobena od brhkih mladenk ne vrne iz hiše. Živčen in firbčen se poda na misijo raziskati ta bizarni primer. Pri detektivstvu mu pomagajo nejeverna punca Amy Peterson (Amanda Bearse), čudaški prijatelj Ed Thompson (Stephen Geoffreys) in postarani bivši igralec grozljivk Peter Vincent (Roddy McDowall).

Štorija je dandanes skorajdane že klišejska,če ne celo šablonska, kot tudi liki, vendar je bilo takrat v tistih časih vse predstavljeno na svež, svojevrsten način. Fabula se, za razliko od klasičnih vampirijad, odvija v modernih časih (prvih slešer/MTV generacij), kjer najstniki brezglavo zapravljajo čas in energijo, radi spolno občujejo, gledajo grozljivke, ali pa kar oboje hkrati, poznajo pravila filmov, radi vohunijo za sosedi in podobno. To pa so tudi dobre oporne točke, ki jih scenarij dodobra izkoristi, saj so liki dobro portretirani in so prepričljivi. Na momente je moteča igra Williama Ragsdala, ki na videz deluje rahlo moten. Amanda Bearse, ki je najbolj znana kot Bundyjeva soseda Marcy iz TV serije Married with Children, dobro odigra vlogo kljubovalne punce/zapeljive vampirke. Stephen Geoffreys, ki je kasneje nadaljeval kariero v porno industriji, je izjemen v svojem glasu in stasu. Leta 1988 je med drugim odlično zaigral obsedenca v grozljivki 976-EVIL. Roddyja McDowalla se verjetno najbolj spominjamo iz ZF spektakla Planet of the Apes (1968) in nadaljevanjih. Peter Vincent nam odpre zanimivo vprašanje – ali smo sposobni biti heroji tako v filmu kot v resničnem življenju? (Peter Vincent – je to mogoče izpeljanka ikon grozljivk kot sta Peter Cushing in Vincent Price?). Ostane nam še znani Chris Sarandon, ki igra karizmatičnega vampirja. Je tudi strasten morilec in zapeljivec žensk. Igra v filmih kot so The Princess Bride (1987), Child’s Play (1988), Mora pred Božičem (The Nightmare Before Christmas, 1993), Bordello of Blood (1996), Perfume (2001) in My Sassy Girl (2008) ter mnogih drugih.

Vizualni efekti nikoli ne bodo zastarali, saj so še danes videti vrhunski in enako velja za masko. Srhljivi so prizori spreminjanja ljudi v vampirje. Najbolj nepozabna scena je, kjer se človek iz volka prelevi nazaj v človeka. Optični učinki so top in spadajo med najtaboljše klasike svoje dekade, kot so An American Werewolf in London (1981), The Howling (1981) in The Muha (1986).Fright Night je izviren, pošten, lahek in zabaven film. Je ultimate ’80s (horror) movie. Pokaže vse sladkosti 80-ih, in sicer od mode, prek klišejev, do glasbe. Preživel je vse do danes, kar pomeni, da se dobro stara. Če ne celo pomlajuje. Je eden izmed boljših sodobnih pripovedk o vampirjih in navdušuje marsikaterega oboževalca te zvrsti filmov.

Ocena: 4.5/5

Jure Bortek